Med strokovnjaki za SEO je nekoč krožila šala: "Kam najbolje skriješ truplo? Na drugo stran Googlovih zadetkov." Sporočilo je jasno, saj uporabniki redko pogledajo dlje od prvih treh rezultatov. Danes, ko vedno več ljudi odgovor poišče neposredno v modelih umetne inteligence, bi morda veljalo posodobiti (ali vsaj dopolniti) odgovor: »Na spletno stran, ki je umetna inteligenca ne razume.« In tu nastopi GEO.

GEO (Generative Engine Optimization) oz. AI SEO (Artificial Intelligence Search Engine Optimization) je način priprave spletnih vsebin z namenom, da jih sistemi umetne inteligence pravilno razumejo, prepoznajo kot verodostojne in uporabijo pri oblikovanju svojih odgovorov. Če nam iskanje po ključnih besedah v Googlu postreže s povezavami do različnih spletnih strani, na katerih nato sami poiščemo odgovor, nam iskanje s konkretnim vprašanjem v AI modelu (ChatGPT, Google AI Overviews, Perplexity, Gemini …) prinese takojšen in strukturiran odgovor, brez obiska spletne strani. Na kratko: na Googlu blagovna znamke tekmuje za klik na svojo spletno stran, v AI modelu pa za to, da njena vsebina postane del odgovora.

Čeprav se z neverjetno rastjo uporabe umetne inteligence vse več govori o GEO optimizaciji, to ne pomeni, da lahko na SEO pozabimo. Kakovostna optimizacija za iskalnike ostaja temelj digitalne vidnosti. Sistemi umetne inteligence informacije pogosto pridobivajo z javno dostopnih spletnih strani podjetij in blagovnih znamk, kakovostna vsebina, jasna struktura, semantika in verodostojni viri pa so pomembni tako za iskalnike kot za AI. SEO poskrbi, da iskalniki razumejo vsebino, indeksirajo stran in gradijo avtoriteto, vse to pa je osnova, iz katere AI modeli pridobivajo informacije. GEO torej ne nadomešča SEO, temveč ga logično nadgrajuje.

Poleg optimizacije za iskalnike in sisteme umetne inteligence je pomemben vidik kakovostnih spletnih mest dostopnost. Medtem ko SEO skrbi za boljšo vidnost v iskalnikih, GEO pa za večjo prepoznavnost v odgovorih umetne inteligence, digitalna dostopnost zagotavlja, da so spletne vsebine razumljive in uporabne za čim širši krog uporabnikov, kar pomeni, da so prilagojene osebam z različnimi oviranostmi (npr. slepim, slabovidnim, gibalno oviranim ali gluhim). Spletna dostopnost je več kot le tehnična ali zakonska zahteva – je temelj vključujoče digitalne družbe. Čeprav gre za povsem ločeno področje razvoja spletnih mest, se vse bolj kaže, da številna načela dostopnosti koristijo tudi sistemom umetne inteligence.

Ker umetna inteligenca lažje uporablja vsebine, ki so dobro strukturirane in strojno berljive, se številna načela GEO prekrivajo z načeli digitalne dostopnosti – semantični HTML, logična hierarhija naslovov, alternativni (alt) opisi slik, jasna navigacija in struktura strani ter razumljiv jezik so med najbolj očitnimi. Izboljšanje dostopnosti zato ne koristi le uporabnikom, temveč lahko obenem poveča verjetnost, da bo vsebino prepoznala in uporabila umetna inteligenca ter s tem izboljšala vidnost blagovne znamke.

Za konec velja poudariti, da nobena optimizacija ne more nadomestiti  kakovostne vsebine, ki prinaša dodano vrednost za uporabnike, zgrajeno na lastnih izkušnjah, strokovnosti in izvirnosti. Takšne vsebine bodo uporabniki iskali, iskalniki izpostavljali in sistemi umetne inteligence prepoznali kot zaupanja vreden vir.