Kvaliteta pred kvantiteto

Tako naročniki kot agencije različna AI orodja uporabljajo za iskanje idej, zbiranje informacij, povzetke raziskav, pisanje člankov, oglasov in prevode. Velika podjetja uporabljajo AI, da pohitrijo marketinške procese in povečajo produkcijo najrazličnejših vsebin, pri čemer znatno zmanjšujejo stroške. Za ponavljajoča se opravila so se še posebej izkazali t. i. agenti, ki samostojno izvajajo naloge, skladno z vnaprej zastavljenimi cilji.

Kaj to pomeni za pisce besedil? Z orodji umetne inteligence je postala proizvodnja vsebin bistveno lažja. Kar je včasih zahtevalo ure raziskovanja in razmišljanja, je danes opravljeno v minutah. Potreben je le učinkovit prompt (poziv oz. ukaz) in besedilo se v nekaj trenutkih oblikuje pred našimi očmi. Jezikovno je bolj ali manj pravilno, strukturirano, kot smo si zamislili in zapisano v slogu, ki smo ga določili. Na prvi pogled mu težko kaj očitamo. Pa vendar mu nekaj manjka. Nekaj, kar pozoren bralec hitro opazi.

Manjka mu kritičen premislek, jasno stališče, tisto, kar ga dela edinstvenega.

Konec koncev umetna inteligenca zgolj jemlje posamezne delčke že napisanega in jih smiselno sestavlja po svoje.  

AI nam prihrani ogromno časa

Ko se danes lotimo priprave vsebine, lahko prosimo AI model, da nam predlaga smer, poišče vire in jih povzame, zastavi strukturo in pripravi osnutek. Tako nam prihrani veliko časa.

Vprašanje pa je, kaj s tem dodatnim časom naredimo.

Ali ga porabimo za preverjanje virov in dejstev, za izboljšavo stila, za vnos osebnega stališča? Ali pa za produkcijo dodatnih, instantnih vsebin? Neverjetna sposobnost hitre obdelave velikih količin informacij nas lahko še hitreje zapelje v skušnjavo, da lahko naredimo več, hitreje in ceneje. A prav tu se skriva past: ali več res pomeni bolje?

AI se pogosto zmoti

Slepo zaupanje odgovorom umetne inteligence nikakor ni dovolj. Preverjanje dejstev je nujno. Na primer članki na priljubljenem spletnem novičarskem portalu, kjer šteje hitrost, neredko postrežejo prav s tem – napačnimi podatki, ki jih morda večina spregleda, vsi pa ne. Posledično vir izgublja kredibilnost.

Zdi se, da se vloga pisca vse bolj spreminja v vlogo urednika. AI vsebino napiše, on pa presodi, ali je vredna pozornosti, ali je relevantna, ali ima dodano vrednost. Prav kombinacija hitrosti in učinkovitosti, ki ju ponuja umetna inteligenca, ter presoje izkušenega pisca oz. urednika, ki pozna, razume in spoštuje svoje oz. naročnikove bralce, lahko postreže z vsebino, ki je verodostojna in konkurenčna.

AI mora ostati na nivoju asistenta in ne sme postati nadomestek naše kreativnosti.

Prepustimo ji iskanje in obdelavo podatkov, nam pa bo na ta račun ostalo več časa za kreativne premisleke in strateške odločitve.

Bojazen, da bo umetna inteligenca pisala namesto nas, ni tako nevarna kot to, da bi se odpovedali svoji vlogi urednika. Grožnje torej ne predstavlja nova tehnologija sama po sebi, kot se je izkazalo že večkrat v preteklosti, temveč način, kako jo bomo uporabljali. Dejstvo je, da bo umetno ustvarjena vsebina kmalu preplavila vse kanale in bralci jo bodo vse težje prepoznali. Še vedno pa bodo prepoznali dobro, informativno vsebino, resnične zgodbe in izkušnje.

Kvaliteta pred kvantiteto mora ostati temelj uredniškega dela.

Bi vi sicer prebrali, kar ste ponudili naročniku?