Dostopnost spletnih strani – digitalna pravica za vse

Na prvi pogled se zdi, da je oseb z oviranostmi malo. A če upoštevamo, da je v Sloveniji po ocenah približno 13 % oseb z oviranostmi in okoli 20 % starejših oseb, ugotovimo, da kar 32 % prebivalcev potrebuje določene prilagoditve.

Različne vrste oviranosti lahko vplivajo na zaznavanje, razumevanje in uporabo spletnih vsebin. Vsaka prinaša edinstvene izzive pri dostopu do informacij in interakciji z digitalnim okoljem.

• Vidne oviranosti vključujejo slepoto, slabovidnost, barvno slepoto ali druge motnje vida. Uporabniki s tovrstnimi oviranostmi pogosto uporabljajo bralnike zaslona (npr. Braillova vrstica), povečavo zaslona ali visoko kontrastne barvne sheme.
• Slušne oviranosti zajemajo gluhoto ali naglušnost, kar lahko oteži dostop do zvočnih vsebin, kot so videoposnetki ali podkasti. Pomembna rešitev so podnapisi, transkripcije in prevodi v znakovni jezik.
• Gibalne oviranosti vključujejo omejeno gibljivost rok, tresenje, nezmožnost uporabe rok ipd. Uporabniki morda uporabljajo alternativne načine upravljanja, kot so tipkovnica namesto miške, posebne miške in glasovno upravljanje.
• Kognitivne oviranosti zajemajo motnje, kot so disleksija, motnje pozornosti, avtizem ali težave z učenjem. Ti uporabniki lahko potrebujejo enostavnejši jezik, uporabo prilagojene pisave, pregledno strukturo vsebine itd.
• Govorne oviranosti vplivajo na sposobnost izražanja z govorom, kar je pomembno pri uporabi funkcij, ki temeljijo na glasovni interakciji. Alternativni načini vnosa (npr. tipkanje) so ključnega pomena.
• Kombinirane oviranosti pomenijo, da ima posameznik več kot eno vrsto oviranosti hkrati (npr. slepota in gibalna oviranost), kar zahteva še več prilagoditev.

V Sloveniji področje spletne dostopnosti trenutno urejata dva zakona.

Prvi je Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA), ki je stopil v veljavo že leta 2018 in zadeva zavezance javnega sektorja – organe Republike Slovenije, organe samoupravnih lokalnih skupnosti in druge osebe javnega prava. Zakon med drugim zahteva pripravo izjave o dostopnosti in njeno posodobitev vsaj enkrat letno.

Drugi pa je Zakon o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI), ki je začel veljati 28. junija 2025. Ta zakon uvaja obveznost ureditve dostopnosti tudi za določene ponudnike v zasebnem sektorju – med njimi so banke, spletne trgovine, ponudniki e-knjig, prevozniki itd.

Smernice WCAG (Web Content Accessibility Guidelines) je razvila delovna skupina WAI pri organizaciji W3C, z namenom ustvariti standarde za dostopen splet. Nastale so v sodelovanju strokovnjakov s področja uporabniške izkušnje, tehnologije, oblikovanja in oseb z oviranostmi.

Smernice temeljijo na štirih načelih: vsebina mora biti zaznavna, uporabna, razumljiva in robustna, kar omogoča celovit pristop k dostopnosti spleta. Nekaj primerov smernic, ki so nastale z mislijo na konkretne oviranosti:

• Osebe z vidno oviranostjo ali slepoto uporabljajo bralnike zaslona, ki jim predvajajo besedilo spletne strani. Zanje je ključnega pomena, da grafične elemente opremimo z opisom, ki natančno pojasni vsebino slike.
• Uporabniki s kognitivnimi oviranostmi imajo lahko težave z razumevanjem zapletenih besedil ali navigacije. Ena od smernic zato spodbuja uporabo enostavnega, jasnega jezika.

Ureditev spletne dostopnosti se ne zgodi po naključju ali čudežno po tem, ko je spletna stran že postavljena. Dostopnost mora biti vključena v vse faze projekta izdelave spletne strani: od načrtovanja, oblikovanja in razvoja do testiranja pred objavo spletne strani.

1. Načrtovanje: naročnik in izvajalec morata najprej uskladiti pričakovanja glede dostopnosti, pri čemer je izbira stopnje njene skladnosti odvisna od ciljne skupine. Smernice je treba upoštevati v projektni dokumentaciji in žičnih modelih.
2. Oblikovanje: upoštevanje smernic dostopnosti je še bolj pomembno v fazi oblikovanja. Oblikovalec mora predvideti dovolj velike barvne kontraste med elementi, paziti, da so elementi z isto funkcijo prepoznavni (enako oblikovani), predvideti dovolj razmika med elementi itd.  “Lep” dizajn namreč ni nujno tudi dostopen, hkrati pa mora dostopen dizajn koristiti vsem uporabnikom, ne le tistim z oviranostmi.
3. Razvoj (programiranje): v fazi razvoja je ključno, da imajo programerji dovolj znanja in izkušenj ter uporabljajo semantičen HTML, ustrezne oznake za naslove, sezname, obrazce itd. Vsebina mora biti razdeljena v logične sklope, dostopna s tipkovnico, posebno pozornost je treba nameniti tudi obrazcem. Vse to spada v odgovornosti razvojne ekipe.
4. Priprava vsebin: pomembno je vključiti tudi urednike, ki pripravljajo vsebine in bodo s stranjo upravljali po objavi. Imeti morajo dovolj znanja, da vedo, kako napisati alternativne opise slik, kako pripraviti podnapise, opise in transkripcije avdio in video vsebin, kako pravilno označevati naslove ipd.
5. Testiranje: testiranje dostopnosti mora potekati skozi celoten razvoj, ne le na koncu. Uporabljajo se orodja za strojno testiranje (npr. WAVE, Axe, Lighthouse) in ročno testiranje. Najboljši način pa je testiranje z dejanskimi uporabniki z oviranostmi. Njihove izkušnje pokažejo, kako intuitivna ali neintuitivna je stran v dejanski uporabi. Tako testiranje je neprecenljivo in vedno znova razkrije napake, ki jih orodja ali razvijalci spregledajo.

Spletna dostopnost naj ne bo zgolj izpolnjevanje zakonskih zahtev, temveč odraz zrelosti organizacije in spoštovanja do vseh uporabnikov. Organizacije, ki bodo dostopnost pravočasno vključile v svoje delovne procese, bodo bolje pripravljene na prihodnost in bodo dosegle širši krog uporabnikov. To pa bo pozitivno vplivalo tudi na njihove poslovne rezultate.

Pri prenovi obširnega spletnega portala državne uprave gov.si smo veliko pozornosti namenili zagotavljanju in izboljšanju dostopnosti spletnega mesta. Za osrednji portal državne uprave, dostopnost ni le zakonska zaveza, ampak znak spoštovanja vseh državljanov Slovenije. Ob izvedbi projekta smo si zadali cilj, da lahko vse uporabniške skupine, ne glede na njihove zmožnosti ali omejitve, enakovredno dostopajo do informacij in storitev državne uprave

Barve in kontrasti

Spletna stran je bila zasnovana z upoštevanjem priporočil za barvno kontrastnost, kot jih določa standard WCAG. Zagotovljeni so zadostni kontrasti med besedilom in ozadjem, kar omogoča dobro berljivost tudi uporabnikom z okvarami vida ali barvno slepoto. Informacije niso podane le z barvo, ampak so uporabljeni tudi dodatni vizualni elementi (npr. ikone), ki pomagajo pri razumevanju vsebine.

Jasna struktura in hierarhija

Spletna stran ima jasno vizualno hierarhijo z dosledno uporabo naslovov in podnaslovov, kar omogoča enostavno navigacijo po vsebini. Vsi naslovi so konsistentno oblikovani, kar pripomore k boljši preglednosti in uporabniški izkušnji. Tudi navigacija po spletnem mestu je konsistentna, kar pomeni, da so meniji, glava, noga in drugi ključni elementi enaki na vseh straneh. To zagotavlja uporabnikom predvidljivo in stabilno izkušnjo.

Dostopnost s tipkovnico in preskok ponavljajoče se vsebine

Vse funkcionalnosti spletnega mesta so dostopne tudi brez uporabe miške. Po interaktivnih elementih – kot so povezave, gumbi in obrazci – se je mogoče premikati s tipkovnico. Fokus je vizualno jasno označen, kar uporabnikom omogoča orientacijo po strani. Na vrhu strani je umeščen tudi gumb »Skok na vsebino«, ki omogoča hitro preskakovanje ponavljajočih se elementov, kot so navigacija in glava strani, kar je še posebej pomembno za uporabnike bralnikov zaslona in tiste, ki uporabljajo le tipkovnico.

Nadomestni opisi grafičnih elementov

Vsi informativni grafični elementi vsebujejo ustrezne nadomestne opise (atribut alt), ki zagotavljajo razumevanje vsebine tudi uporabnikom, ki ne vidijo slik. Dekorativni elementi so ustrezno označeni, da ne obremenjujejo uporabniških tehnologij po nepotrebnem. Alternativne opise pripravljajo uredniki portala, pri čemer se osredotočajo na pomen in kontekst slike. To velja tudi za kompleksnejše vizualne vsebine, kot so grafikoni in tabele, ki vključujejo opisne naslove ter povzetke ključnih podatkov.

Semantična struktura HTML

Uporaba pravilne semantične strukture HTML olajša delo s pripomočki za podporno tehnologijo, kot so bralniki zaslona. Spletno mesto podpira povečevanje prikaza brez izgube informacij ali funkcionalnosti do 200 %. Poleg tega je stran odzivna in pravilno prikazana na različnih velikostih zaslona ter omogoča uporabo v različnih usmeritvah (portretna in ležeča).

Dostopnost spletnega mesta ni enkraten projekt, ampak proces, ki se nikoli ne konča in ki zahteva nenehno pozornost, prilagajanje in izboljšave. Bližnjice ne obstajajo.

Zaveza celotne ekipe (tehnične in vsebinske) INNOVATIF ostaja jasna: zagotoviti digitalno okolje, ki je čim bolj vključujoče in dostopno za vse uporabnike – danes, jutri in v prihodnje.